Najino pohajkovanje

Moderen način življenja je v zadnjih desetletjih vnesel obilo sprememb tudi v naše obnašanje. Podaljšano trajanje dela in izobraževanja in njegova porazdelitev med tednom nam puščata vse manj časa zase. Pomanjkanje gibanja med omenjenimi dejavnostmi ter neredko neroden način sedenja ali drugih položajev pri delu veliko pripomorejo k našemu slabemu fizičnemu in tudi psihičnemu počutju.
Skrb za boljše počutje nam ob pravilni prehrani in zadostnem počitku narekuje, da tisti redki prosti čas, ki nam preostane, preživimo za telo čim bolj koristno in dejavno. Ob prostih trenutkih med tednom in še posebno ob koncih tedna nas kar vleče v naravo, ven iz zaprtih prostorov in meglenih ter večkrat s smogom onesnaženih mest. Že po nekaj kilometrih poti in nekaj sto metrih višinske razlike dosežemo kraje, kjer lahko zadovoljimo želje po uživanju v čisti naravi. In že smo, za skromnejše, pri pohodništvu, za tiste z večjimi potrebami pa na začetku planinske ture.

KAKO NA USPEŠNO TURO

Naj najprej nanizam nekaj osnovnih pogojev za uspešno turo. O svojem namenu obvestimo nekoga od bližnjih in mu vsaj približno povemo čas vrnitve. Kronični bolniki naj se o primernosti ture posvetujejo s svojim zdravnikom, podobno velja za starejše. S seboj naj imajo najnujnejša zdravila za samopomoč. Ne pozabimo se pozanimati vsaj o kratkoročni vremenski napoved in se v slabem vremenu, predvsem vetru, deževju, snegu, sopari z vročino, neurju in podobnem turi odpovejmo. Sicer pa vremenu prilagodimo opremo. Ta ima velik pomen, tako obleka kot vsebina nahrbtnika. Edino primerno obuvalo so planinski čevlji, ki jih ne morejo nadomestiti nobeni športni copati. Obvezen je nahrbtnik, vanj pa spadajo dovolj tekočine, obrok hrane, osebni dokument, od obleke pa obvezno kapa, rokavice, zaščitna vetrovka in očala. Pri načrtovanju daljše ture dodajmo rezervna oblačila, obvezen je zemljevid krajev, kjer se nameravamo gibati, komplet prve pomoči skupaj z astronavtsko folijo, zaščitna krema proti soncu, svetilka in vžigalice in prenosni telefon s polno baterijo. Kdor ju zna uporabljati, bo vsekakor vzel tudi kompas ali GPS-napravo.

Turo načrtujmo glede na svoje sposobnosti, upoštevajmo tehnično zahtevnost poti in okoliščin. Hodimo po poznanih in označenih poteh, izogibajmo se bližnjic in predvsem spoštujmo naravo, ki je veliko večja od nas. Če se podajamo v neznan in zahteven svet, si omislimo izkušenega vodnika. V avtu pustimo listek z vpisanimi smermi ture. V planinski koči se obvezno vpišimo v knjigo, enako storimo na vrhovih. Hitrost gibanja v naravi prilagodimo najšibkejšim sopotnikom ali otrokom in starejšim, med hojo počivajmo vsako uro, pomembno je pitje zadostne količine brezalkoholnih pijač, ki preprečujejo dehidracijo, pomanjkanje vode v organizmu, ki povzroča utrujenost, slabo počutje, izčrpanost in bolezen. Hrana naj bo energetsko bogata mešanica, po možnosti lažje prebavljiva. Na daljši turi pojejmo v koči kak topel obrok, vse, kar smo porabili in zavrgli, shranimo v nahrbtniku in prinesemo v dolino. Če smo se držali priporočenih navodil, je veliko možnosti, da bo tura uspešna, koristna in prijetna. Ni pa nujno, saj se podajamo na poti, kjer nesreča nikoli ne počiva. Zato je še toliko pomembnejše, da smo dobro pripravljeni in da znamo nuditi prvo pomoč.

NELJUBI DOGODKI

Naj opišem nekaj neljubih dogodkov, ki se nam lahko zgodijo med pohodništvom in planinarjenjem, skupaj z osnovnimi znaki prepoznave in prve pomoči ter najnujnejšimi ukrepi, ki jih mora poznati vsakdo, ki se odpravlja na turo.

Udarci: Največkrat nastanejo pri padcih. Pogosto so dovolj le obkladki, včasih je potrebna tudi imobilizacija uda, pri udarcih v trebuh naj poškodovani počiva s pokrčenimi koleni.

Rane: Le manjše rane in praske lahko oskrbimo sami. Umijemo jih z vodo in pokrijemo s sterilno gazo. Večjih ran se ne dotikamo z rokami, ne odstranjujemo tujkov, rano le sterilno pokrijemo, ud imobiliziramo in poskrbimo za obisk pri zdravniku. Potrebna je zaščita proti tetanusu, šivanje je možno le v prvih šestih urah po poškodbi, za kar poskrbi zdravnik.

Žulji: Povzročijo jih tesna ali preohlapna, pretrda ali nova obutev, vlaga, neprimerne nogavice, skratka vse kar pripomore k večjemu trenju kože. Koža lahko odstopi in pojavi se voden ali krvav mehur. Najbolje ga je pokriti s sterilno gazo in poiskati pomoč. V skrajni sili žulj predremo s sterilno iglo, tekočino iztisnemo in žulj sterilno pokrijemo.

Opekline: Tudi na naših poteh se pogosto srečamo z viri toplote in vročine, ki povzročajo opekline. Zelo neprijetne so sončne opekline, ki se lahko kažejo kot boleča, pekoča in močno pordela območja nezaščitene kože pa vse tja do velikih mehurjev. Pomembno je hlajenje, ki naj traja vsaj pol ure. Opečeno mesto potopimo v vodo, damo pod curek mrzle vode ali menjavamo hladne obkladke. Opekline sterilno pokrijemo. Pomoč iščemo le, če se pojavijo mehurji.

Ugriznine: Izpiramo jih z vodo, pri čemer naj bo izpiranje obilno in temeljito, sterilno jih pokrijemo in poiščemo pomoč. Zdravnik bo presodil o možnosti stekline in ustrezno ukrepal.

Kačji piki: Strup naših kač je nevaren le za otroke ali drugače oslabljene ljudi. Nevarnejši je ob piku v vrat ali glavo. Pičeni ud narahlo prevežemo nad mestom pika, preveza lahko ostane največ dve uri, hladimo z obkladki, imobiliziramo, nujno je mirovanje. Pičenega v dolino prenesemo. Prepovedano je izžiganje, sesanje in zarezovanje mesta pika, serum proti kačjemu piku lahko vbrizga le zdravnik.

Piki žuželk: Načeloma niso nevarni, so pa zelo neprijetni. Navadno pomagajo obkladki ali lokalna mazila proti pikom. Izjema so ljudje, ki so na pike alergični in so zanje določeni piki lahko usodni. Kdor ve za svojo alergijo mora vedno nositi s seboj set za samopomoč, ki vsebuje vsaj 64 mg metilprednizolona in 2 tableti loratadina, ob prejšnjih hujših zapletih pa injektor z adrenalinom. O pripravi seta se je najbolje posvetovati s svojim zdravnikom.

Zvini, zlomi in izpahi: Navadno je težko in verjetno tudi nepotrebno razlikovati med vrstami naštetih poškodb. Vedno je treba učvrstiti poškodovani ud s priročnimi sredstvi, tako da napravimo negibno mesto poškodbe in oba sosednja sklepa. Pomagamo si z deščicami, palicami, večkrat preganjenim časopisom in podobnim. Zelo uspešna je tudi učvrstitev uda k trupu ali noge k nogi s primernimi povoji ali rutami. Kosti nikdar ne uravnavamo in izpahnjene ude pritrdimo v izpahnjenem položaju. Odprte zlome sterilno in mehko obložimo in ud skrbno imobiliziramo. Ne slačimo poškodovanih delov!

Poškodbe hrbtenice: Rešitev za poškodovanca je le pravilna imobilizacija, dviganje in prenašanje ter prevoz v bolnišnico, česar se naučimo lahko le v šoli prve pomoči. Ravnanje naj bo skrajno previdno, vsako upogibanje v vratu ali pasu lahko pomeni smrt ali trajno ohromitev. Več laikov lahko dela le pod nadzorom veščega reševalca. Krvavitve: Manjše pokrijemo s prvim povojem in obvežemo. Pri večjih krvavitvah uporabimo kompresijski povoj, rano pokrijemo s sterilno blazinico, čezenj damo nerazvit povoj in ga učvrstimo z obvezo. Večje krvavitve začasno zaustavimo s pritiskom na žilo med rano in srcem ob kost. Kjer ti postopki niso možni, preko sterilne gaze pritiskamo s prsti direktno v rano. Preveza uda je le začasna rešitev, ki jo moramo čim prej zamenjati z enim od opisanih postopkov. Ude po možnosti imobiliziramo, poškodovani naj leži z dvignjenim vznožjem. Čim prej ga je treba spraviti do najbližje ambulante, če to ni mogoče pokličemo pomoč. Sončarica: Nastane zaradi predolgega delovanja sonca na nezaščiteno glavo. Včasih je dovolj že daljša hoja v sončni pripeki. Človek postane rdeč v obraz, vroč, ima glavobol, vrtoglavico, včasih bruha in je zmeden. Prenesemo ga na hladno in v senco, leži naj z dvignjenim zglavjem, dajemo mu hladne obkladke in mrzle napitke.

Vročinska kap: Pogostejša je v vročih dnevih, ko je zrak prenasičen z vlago, pri preveč oblečenih ljudeh s težkimi nahrbtniki na daljših pohodih. Oboleli je navadno močno utrujen in žejen, šumi mu v ušesih, postane vroč, nemiren in oznojen. Tak ali brez predhodnih znakov se lahko nenadoma zgrudi. Večkrat je vzrok tudi pomanjkanje ali izguba tekočine. Z njim ravnamo podobno kot pri sončarici, dodatno ga slečemo do perila, polivamo z vodo, in če je pri zavesti, mu dajemo hladne vodene napitke. Zelo so učinkoviti dodatki za rehidracijo organizma, ki jih uporabljajo športniki, zadostuje tudi žlička soli na liter vode.

Snežna slepota: Osnovno pravilo je, da se v visokogorje in predvsem na sneg podajmo le s primernimi zaščitnimi očali, kajti infrardeči in ultravijolični žarki v višinah lahko povzročajo hudo vnetje oči z začasno slepoto. Oči se začnejo močno solziti, pordijo in otečejo, včasih jih ni mogoče odpreti. Pomagajo tema, hladni obkladki z vodo ali kamilicami, za silo zelo temna očala.

Omrzline: So lokalne, z mrazom povzročene okvare izpostavljenih delov telesa, najpogosteje prstov, nosu in ušes. Nastanejo ob mrzlem, vetrovnem in vlažnem vremenu ter ob neprimerni obutvi in zaščiti. Zmrzli deli postanejo modrikasti in hladni, koža je videti otečena, bolečina je sprva zelo huda. Pri težjih omrzlinah se pojavljajo mehurji, koža postaja bleda in pri daljši izpostavljenosti so mehurji sivo modrikasti in krvavi. V tej fazi že nastanejo nepopravljive poškodbe tkiv, bolečina izgine zaradi propada tkiva, najpogosteje prstov, in grozi njihova izguba. V prvi pomoči omrzline počasi ogrevamo. Treba je najti toplejši prostor, dati poškodovanemu tople napitke in omrznjene dele potopiti v hladno vodo. Začnemo pri približno desetih stopinjah in z dolivanjem tople vode v dveh urah ogrejemo vodo do 40 stopinj. Poškodovane dele kasneje sterilno pokrijemo, mehko imobiliziramo in čim prej spravimo poškodovanca v dolino in bolnišnico. Nikdar ne ogrevamo prehitro, ne drgnemo in masiramo omrznjenih delov, ne mažemo jih z mazili in nikdar ne dajemo alkoholnih pijač.

Podhladitev: Človek, ki je v neugodnih razmerah dalj časa izpostavljen mrazu, se podhladi. Trese se in drgeta in s tem skuša pridobiti toploto. Kmalu postane utrujen, zaspan, ne zanima se več za svoje stanje. Pulz je počasen in slabo tipljiv. Temu sledi izguba zavesti. Bistvo prve pomoči je ogrevanje jedra telesa, ker mu s tem ogrevamo notranje organe. Če je pri zavesti, ga zavijemo v odeje in čim prej spravimo v topel prostor. Dajemo mu tople sladkane napitke v večjih količinah. Sam ne sme hoditi, tudi če zmore, ne smemo ga masirati, čim prej ga je treba spraviti do bolnišnice. Če je nezavesten, ga moramo aktivno ogrevati. V toplem prostoru mu preko perila trup zavijemo v petkrat preganjeno rjuho, prepojeno s toplo vodo, preko nje mu zapnemo suho obleko in ga zavijemo v astronavtsko folijo. Roke in noge naj ostanejo zunaj ovoja. Celo telo zavijemo v odeje in poskrbimo za hiter prevoz v bolnišnico. Na terenu pa je vse omenjeno zelo težko izvedljivo, zato naj v spominu ostanejo ogrevanje jedra in topli napitki. Izreden pomen ima astronavtska folija, ki je nujen sestavni del opreme, saj manjša kot zavitek cigaret večkrat odločilno pripomore k srečnemu koncu nesreče. Cigarete in alkohol pa nikakor ne spadajo v opremo pohodnikov, planincev in gornikov.

Snežni plaz: Vsekakor je tu pomembnejše upoštevati varnostne napotke, kot pa reševati. Pozimi in vsaj tri dni po obilnem sneženju ne zahajaj v gore sam. Vedno preveri vremensko napoved in opozorila pred plazovi. Uporabljaj lavinsko žolno in sondo ter lopatko pri vseh nevarnih prečenjih v novem snegu. Preči posamezno! Če te kljub vsemu odnese, se skušaj znebiti opreme, predvsem palic in smuči in v snegu poizkušaj »plavati«. Daj roke pred obraz in ustvari zračni žep, ki bo olajšal dihanje. Če te zasuje, poizkusi ugotoviti položaj s slino, ki gre vedno navzdol. Možnost za rešitev je največja v prvih petnajstih minutah, z vsako izgubljeno minuto močno pada. Ekipa naj išče po navodilih za reševanje izpod plazov, določi naj mesto zadnjega položaja ponesrečenca, nujen je takojšen klic na pomoč. Če najdete ponesrečenega, se je treba ravnati glede na poškodbe, predvsem pa oživljati po najboljših močeh in znanju, če je to potrebno. Izogibanje nevarnim situacijam je edina resnična zaščita pred nevarnostjo snežnih plazov.

Nezavest: Vsak nezavesten je življenjsko ogrožen zaradi možnosti zadušitve, ne glede na vzrok nezavesti. Edina prava pomoč je preveriti prosta dihalna pota, dihanje in bitje srca in če je vse v redu, položiti poškodovanca v stabilni bočni položaj in s tem preprečiti zadušitev. Če nezavesten ne diha in mu ne bije srce, je nujno oživljanje.

Sladkorni bolnik: Praviloma naj se ne odpravlja na ture sam. Sopotniki naj vedo za njegovo bolezen, da mu lahko pomagajo. Izredni napori navadno zahtevajo natančnejšo regulacijo prehrane in zdravil, a kljub vsemu se lahko zgodi, da tak bolnik pade v komo zaradi pomanjkanja sladkorja. Če je še pri zavesti, ga rešujemo s kocko sladkorja, ki jo ima pri sebi, v skrajni sili ga s stabilnim bočnim položajem varujemo pred zadušitvijo. Bolniki, ki dobro poznajo svojo bolezen, imajo v dogovoru z diabetologom pri sebi injekcijo glukagona, ki bolnika reši iz kome. Seveda mora nekdo od sopotnikov to vedeti in tudi znati dati injekcijo

Božjastni napad: Bolnik nenadoma pade v globoko nezavest. V obraz postane pomodrel, gleda z belim, telo mu stresajo krči. Navadno se ugrizne v jezik, včasih mu uideta voda in blato. Za nekaj časa preneha tudi dihanje. Takega varujemo pred poškodbo, če je možno, mu omilimo padec, premestimo ga na varen prostor, s primernim bočnim položajem skrbimo, da se ne zaduši. Napad navadno kmalu mine in bolnik je dalj časa odsoten, ne ve, kaj se je zgodilo, deluje nemirno, pogosto ima glavobol in bolečine v mišicah. Po potrebi mu oskrbimo poškodbe in ga varno spremimo v dolino, če je tega sposoben.

OBLIKE POMOČI

Klic v sili: Kadarkoli se nam pripeti nesreča ali potrebujemo pomoč reševalcev ali zdravnika, to sporočimo na številko 112. Javi se regijski center za obveščanje, ki mu posredujemo naslednje podatke:

• kdaj in kje se je zgodila nesreča;
• kaj se je zgodilo, oziroma kakšna je nesreča;
• koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe;
• kakšne so razmere na kraju nesreče in koliko bomo lahko pomagali sami.

Če nimamo mobilnega telefona ali območje ni pokrito s signalom, moramo po možnosti pisno sporočilo o nesreči z gornjimi podatki poslati do obveščevalne točke. Te so v planinskih kočah, na visokogorskih kmetijah in drugih obljudenih postojankah, označenih z znakom GRS. V dolini se obrnemo na policijske postaje. Od tod sporočilo prenesejo ustreznim službam.
Ker je pozimi večina postojank zaprtih, so na bolj obiskanih postojankah nameščene samodejne radijske postaje za klic v sili, imenovane SAPOGO.
Gorska reševalna služba: Opredeljena je kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč ter deluje v okviru Planinske zveze Slovenije. Je ustanovna članica Mednarodne komisije za reševanje v gorah (I.K.A.R.) in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav. Organizirana je v 17. postajah, ki pokrivajo predalpski in alpski prostor v Sloveniji. Sofinancira jo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Včlanjenih je okoli 430 gorskih reševalcev. To so ljudje, ki nas bodo reševali v visokogorju takrat, ko bosta odpovedali samopomoč in pomoč sotovarišev. Kdor se odpravlja v hribe in na gore, mora sam poskrbeti za svojo varnost in nikakor ne sme imeti pred očmi možnosti reševanja GRS. Tudi reševanje s helikopterjem ni preprosta stvar, čeprav nekateri menijo, da jih bo že rešil helikopter. Ta leti le v dobrih vremenskih razmerah, samo podnevi, samo takrat, ko je prost in kadar ima na voljo ustrezno ekipo. Reševanje s helikopterjem je drago in ni nadomestilo za brezskrbnost, s katero se nekateri odpravijo slabo opremljeni in nepripravljeni na turo. Je izhod v skrajni sili, večinoma namenjen težjim poškodbam na nedostopnih krajih. Za neupoštevanje osnovnih pravil pohodništva, planinarjenja in alpinizma so bili že izstavljeni računi, ki močno presegajo možnost posameznika, da bi jih plačal. Tudi zato je nujno upoštevati vsa opisana pravila in napotke, se zanašati na svoje znanje in znanje sotovarišev, vsekakor pa je predhodno treba pridobiti znanje iz dajanja prve pomoči tudi z improviziranimi sredstvi daleč od zdravstvene službe.

Bojan Rustja, dr. med. specialist splošne medicine
ZD Tolmin

Splošna ambulanta Bovec 1

Za podvige v gore morate biti zelo dobro opremljeni in pripravljena na vse. Paziti moramo na svoje udobje in predvsem varnost. Preseneti vas lahko marsikateri pripetljaj, ki vam lahko takoj uniči podvig. Zato dobro poskrbite zase in se dobro pripravite pred odhodom.

Primerna obutev

Pohodniški čevlji se iz leta v leto izboljšujejo. Čevlji so že zelo strokovno izoblikovani: ergonomsko oblikovani, z oblazinjenim podplatom, dobro zaščiteni, s termo-regulacijo in predvsem primerni za vse tipe stopal. Ne pozabite, čevlji so najpomembnejši člen varnega pohoda. Pri nakupu čevlje vedno preizkušajte z nogavicami, podobnimi tistim, ki jih boste uporabljali na podvigu.

Ne kupujte prevelikih čevljev, ki naj bi jih potrebovali zaradi debelejših nogavic. Izberite primerno številko, da se čevelj enakomerno prime vaše noge spredaj in s strani ter s tem preprečite nastanek žuljev. Zavedajte se tudi, da se noga zaradi utrujenosti nekoliko poveča (oteče), zato pri nakupu tega ne pozabite. Pozorni bodite na materiale in kvaliteto pohodniškega čevlja. Z novimi čevlji pojdite najprej na krajše pohode, da se čevelj postopoma prilagodi vašemu stopalu in predvsem omehča.

Danes jih lahko razdelimo v tri skupine in sicer glede na težavnost terena:

Čevlji za lahke terene: so nižji, bolj primerni za suho vreme in odlikovani z lahkotnostjo ter zračnostjo. Prevladujejo lahki in zračni materiali. Primerni so za lažje in krajše izlete ter za vsakodnevno uporabo v prostem času.

Čevlji za srednje zahtevne terene: so trše oblazinjeni in bolj odporni na torzijske obremenitve. Nogo bolj oprimejo in so bolj odporni na vlago, za razliko od čevljev za lahke terene.

Čevlji za zahtevne terene: so že nekoliko višji- za dobro oporo gležnju in bolj toge oblike- za oporo noge na zahtevnih področjih. Profil podplata je trše oblazinjen in  omogoča boljši oprijem s podlago ter boljšo toplotno izolacijo. Dejstvo je, da taki čevlji potrebujejo membrano, ki diha in ne prepušča vlage.

Primerna obleka

Obleka je tudi zelo pomemben člen varnega in udobnega pohodništva. Pripravite se tako, kot bi šli za nekaj dni več na počitnice. To pomeni, da ne smete pozabiti na tople ter debele materiale in tudi na lahke ter  poletne obleke. Najbolj primerno je, če se oblečete po slojih in predvsem primerno letnemu času. Za prvi sloj si oblecite kratko majico in kratke hlače. Sloj višje, dolgo majico in dolge pohodniške hlače ter si ogrnite primerno jakno ali pulover.

Obleka je seveda odvisna od vremenskih razmer. Zapomnite si, da se v gorah vreme neverjetno hitro in nepričakovano spremeni. Zato potrebujete vedno, kljub visokim temperaturam, dodatno toplo obleko. Ne obremenjujte se s ''težko'' prtljago. Kasneje si boste hvaležni, da ste vzeli potrebno obleko s seboj, saj boste s tem preprečili marsikateri prehlad in druge hujše zdravstvene težave.

Zelo pomemben člen pohodniške obleke so tudi primerne nogavice, ki ne povzročajo preobilnega znojenja. Izberite koži prijazne materiale. Ne pozabite pa tudi na dežno pregrinjalo in anorak, ki vas bo zaščitil pred močnim vetrom.

Druga primerna oprema

NAHRBTNIK: S seboj vzemite dovolj udoben in lahek nahrbtnik. Kako velik, je odvisno od tega, v kolikšnem času boste prehodili pot in koliko druge opreme potrebujete s seboj. Nahrbtniki se ločijo med seboj glede na to, koliko stvari potrebujete za svoj lahek ali zahteven podvig:

30 litrov- za enodnevno lahko turo

40-50 litrov- za enodnevno srednje zahtevno ali zelo zahtevno turo

POHODNIŠKE PALICE: Pohodniške palice so vedno bolj priljubljen pohodniški dodatek med športniki. Palice nam namreč močno olajšajo hojo, saj zmanjšajo bolečine in poškodbe v kolenih, kolkih in spodnjem delu hrbta ter povečajo storilnost. Razbremenilni učinek je večji pri spustu, malo manjši pa pri vzponu. Z uporabo palic tudi okrepimo zgornji del trupa- mišice ramenskega obroča ter pohitrimo tempo pohoda. Poznamo dvo-, tro- in tudi štiridelne pohodniške palice. Najbolj običajne so dvodelne palice, saj so primerne za izletništvo in pohodništvo.

ZEMLJEVID, KOMPAS, GPS: za boljšo in varno orientacijo. Taki pripomočki so zelo koristni in ne zavzamejo veliko prostora v vašem nahrbtniku. Ne pozabite, če se boste izgubili in krenili proti napačni poti, vam bodo v veliko pomoč.

BATERIJSKA SVETILKA: če bo vaš podvig trajal dlje (v večernih urah ali pozno v noč), boste obvezno potrebovali svetlobo. S tem se boste zaščitili pred morebitnimi poškodbami, saj v gorah seveda ni ''mestnih'' luči.

MOBILNI TELEFON: V gorah moramo biti previdni, saj nesreča nikoli ne počiva. Lahko se izgubimo ali poškodujemo, zato v takih primerih potrebujemo pomoč drugih. S seboj vzemite mobilni telefon, saj boste lahko tako poklicali pomoč in si s tem prikrajšali trpljenje. Edini problem, ki lahko nastane je ta, da ne boste imeli signala. Povzpnite se na drugo lokacijo, na bolj vidno območje in uspešno pokličite pomoč.

PRIMERNA PREHRANA: Seveda ne pozabite na primerno količino vode in hrane. Bolje več, kot premalo. Vaše telo bo premagovalo velike ovire, porabljalo ogromne količine energije, zato morate zanj dobro poskrbeti.

Pred odhodom

Preden se odpravite od doma, še enkrat pomislite, če ste vso potrebno opremo resnično vzeli s seboj. Vrnitev v gorah ne bo več možna. Priporočljivo je, da si prej še preberete opis pohodniške poti, na katero se odpravljate in si jo tudi shranite za na pot.

Priporočljivo je, da se v hribe ne odpravljate sami, če pa že, o tem obvestite svoje najbližje. S tem si lahko rešite življenje, saj bodo te osebe v primeru da vas dolgo časa ne bo nazaj, lahko ukrepale in vas rešile iz možnih težav.

S seboj vzemite tudi vrečko za smeti, saj v gorah ne smete puščati sledi za seboj. Poskrbeti morate za čisto okolje in tudi za druge obiskovalce za vami. Vse stvari, ki jih vzamete s seboj, morajo tudi z vami priti nazaj v smetnjak.

Še zadnje opozorilo- pred odhodom se dobro pozanimajte o vremenu in temu primerno tudi oblecite.

Poskrbite za svoje telo in mu privoščite oddih ter ustrezno gibanje v naravi. Upoštevajte opozorila in nasvete ter si spočijte dušo na prelepih naravnih čudesih. Telo vam bo hvaležno!

Čevlji zagotovo spadajo med najpomembnejše kose pohodnikove opreme, a teh nikar ne kupujte glede na zunanji videz in materiale, ker ti ne vplivajo na kakovost. Preberite nasvete.

Prihaja tisti čas v letu, ki ga številni Slovenci namenijo tudi izletom v gore. Čeprav smo narod planincev, večini bolj ustreza sredogorje kot tiste 'prave' gore. A kot za vsako pot po naravi se je treba tudi za sredogorje ustrezno opremiti.

Čevlji zagotovo spadajo med najpomembnejše kose pohodnikove opreme. Ne le, da ščitijo stopala pred številnimi zunanjimi vplivi (vročina, mraz, vlaga, ostri kamni ...), primerni in kakovostni pohodni čevlji vplivajo tudi na varnost med hojo, saj lahko preprečijo marsikateri zvin ali zdrs. Zato si za nakup ustreznih čevljev vzemite čas.

Nasvet ZPS, kako izbirati ustrezne pohodniške čevlje?

1. Ne kupujte na vrat na nos. Pohodniških čevljev ne kupujemo samo za eno sezono in tudi poceni niso. Odpravite se v več trgovin in preizkusite modele različnih proizvajalcev, saj ti po navadi uporabljajo za izdelavo čevljev različne oblike kopita. Če se sami ne morete odločiti, so vam lahko v pomoč tudi prodajalci.
2. Čevlje kupujte v popoldanskem ali večernem času. Zjutraj je stopalo nekoliko krajše in ožje, popoldne pa postane že nekoliko 'utrujeno' oz. nabreklo. Takrat je pravi čas za izbiranje pohodniških čevljev, saj je stopalo vsaj približno v podobnem stanju, kot bo med pohodom. Vzemite si čas za temeljit preizkus čevljev.
3. Izbira ustrezne velikosti. Čevlje pomerite obuti v nogavice, ki jih boste uporabljali na pohodu. Že prvi občutek mora biti udoben. Čevelj mora biti udobno širok in dovolj dolg, da imajo prsti dovolj prostora tudi pri hoji navzdol. Petni del se mora tesno oprijeti pete, sicer nas bo čevelj med hojo ožulil. Ker ima vsako stopalo svoje posebnosti, naj vas ne zavedejo ocene kolegov pohodnikov niti cena in videz.
4. Vedno že v trgovini preizkusite oba čevlja in naredite več krogov po prodajalni. Če kjerkoli na stopalu začutite še tako rahel neprijeten občutek (tiščanje, odvečen prazen prostor ...), se morate zavedati, da se bo ta občutek na dolgotrajnem planinskem pohodu samo še stopnjeval.
5. Kakovostne nogavice so skupaj s kakovostnimi čevlji ključnega pomena za varno in udobno hojo. Sodobne pohodne nogavice so prav posebej prilagojene za pohodništvo in so ojačane na kritičnih mestih, omogočajo pa tudi ustrezno odvajanje vlage. Če nogavica ne omogoča ustreznega odvajanja vlage, se ta zadržuje v čevlju, kar tudi pri najbolj zračnih povzroči neudoben občutek vlažnosti.
6. Podplat je pri pohodniških čevljih zagotovo eden od najpomembnejših delov. Lažji čevlji imajo mehkejši in lažji podplat, medtem ko mora biti podplat pri čevljih za visokogorje trši in težji. Najpomembnejša naloga podplata je nedvomno ta, da zagotavlja ustrezen oprijem s podlago, kar je ključno za zagotavljanje pohodnikove varnosti. Podplat mora zagotavljati ustrezen oprijem v suhih in mokrih razmerah, na zemlji, kamnu, koreninah in še kje.
7. Na nove čevlje se privajajte postopoma. Z novimi čevlji je priporočljivo narediti nekaj krajših 'uvajalnih' pohodov po bližnjih hribčkih.
8. Shranite račun. Skrbno shranite originalni račun za kupljene čevlje, saj lahko le z njim uveljavljate morebitno stvarno napako na izdelku. Pri pohodniški obutvi napake niso ravno redke, po izkušnjah se lahko pojavijo tudi pri najdražjih in najboljših čevljih priznanih proizvajalcev.

Pohodništvo je odlična fizična aktivnost, ki povrh vsega ustvarja nepozabne spomine. Omogoča priložnosti, da se umirimo in oddahnemo od stresnega sveta. Prav tako pa nas uči pomembnih življenjskih resnic.

Lekcije, ki nas jih uči pohodništvo:

Veliko jih je hodilo pred nami

Vsakič, ko hodimo, smo lahko hvaležni za tiste, ki so nam naredili in utrdili pot pred nami. Tudi v življenju bi morali vedno hoditi s hvaležnostjo za trdo delo naših prednikov, da smo lahko, kjer smo.

Veliko jih bo hodilo za nami

Nismo prvi in ne zadnji, ki hodijo po poti, plezajo po gori in občudujejo razgled. Medtem ko smo hvaležni za delo naših predhodnikov, čutimo tudi pomembno dolžnost do tistih, ki bodo hodili za nami. Da pustimo pot, goro in planet v boljšem stanju. Skrb za zanamce je izrednega pomena.

Vedno lahko spremenimo pot

Poti so vedno polne presenečenj. Morda smo imeli v načrtu določeno pot, pa se nenadoma pojavi priložnost, da gremo povsem drugje. Tudi v življenju imamo vedno na voljo možnost, da spremenimo smer, najdemo novo pot ter poslušamo intuicijo.

Uživanje v poti

Če smo osredotočeni le na končno destinacijo, bomo pozabili, da nas lepote obkrožajo ves čas. Poti so polne dolin, vrhov, dreves, rož in živali. Bodite hvaležni za vse, kar srečate in vidite na poti do vrha (hriba in življenja). 

Tišina je najlepši zvok

Tišina v gorah, kjer ne slišimo prometa in hrupa, nas opomni, kako prijetna ter pomembna je, saj nam omogoča, da slišimo sebe in se umirimo.

Lahko gremo dlje, kot si mislimo

Hoja v hribe daje dve možnosti: doseči vrh ali se obrniti. Da dosežemo vrh moramo hoditi naprej, v svojem ritmu. Tudi ko je življenje težko, vse kar lahko naredimo je, da korakamo pokončno naprej.

Včasih se je potrebno ustaviti in zadihati

Včasih pa si je potrebno odpočiti. Telo ima svoje meje in potrebno ga je poslušati. Tako med hojo v hribe kot tudi sicer.

Gorivo je pomembno

Gore nas opomnijo, kako pomembno je, kaj dajemo vas. Če pijemo in jemo lahkotno in čisto hrano, bomo lažje prišli na vrh. Če jemo umetno in težko hrano pa si bomo vzpon otežili.

Bremena na ramenih

Prav tako si lahko otežimo pot s težo bremen na hrbtu. Modri popotniki nosijo po poti le najnujnejše. Tako je tudi v življenju, za lahkotnost bivanja moramo nositi čim manj bremen in posedovati le najnujnejše.

Skrbni koraki

Pogled je vedno usmerjen v naslednji korak, včasih v dva ali tri naprej. Tako se izognemo nevarnostim. Tudi vselej v življenju bi morali biti zavestni vsakega svojega koraka in se zavedati kam nas bo ta peljal. 

Starost je samo številka

Pohodniki so lahko otroci ali upokojenci. Tisti, ki imajo možnost in si želijo, bodo hodili, čeprav vsak v svojem ritmu. Živimo lahko kolikor in kadar želimo, ne glede na starost. 

Če lahko prehodiš goro, lahko narediš karkoli

Doseči vrh je fizični, mentalni in čustven uspeh. Motivira nas in opomni, da lahko v življenju z voljo dosežemo, karkoli si zadamo.

Pa srečno proti vrhu!

Po navdihu: becomingminimalist.com, Ana Vehova

Izbrali ste cilj svojega izleta, pripravili potrebno opremo, sedaj pa se odpravljate na pot. Kako izbrati čas in mesto postanka ter kdaj prenehati s turo, smo preverili na Planinski zvezi Slovenije. Če vas je šele pomladansko sonce zvabilo na prve letošnje pohodniške ture, ki ste jih čez zimo zanemarjali, se na prvo spomladansko pot odpravite v bližino doma, na kopna hribovita območja in poraščene vrhove. Na ta način boste postopno pridobivali na fizični moči in pripravljenosti na skalne vršace.

Čas za počitek

Vsako pot v gore začnite počasi. Izberite pogovorni tempo hoje, saj boste tako ogreli in pripravili telo na večurno hojo. Po 15 minutah hoje si vzemite kratek odmor, slecite prvo plast obleke, nato pa do naslednjega počitka hodite vsaj eno uro. Pri hoji bodite pozorni na dihanje in ga uskladite s koraki. Poskrbite, da boste med vsakim korakom iztegnili zadnjo nogo do konca in pri prenosu sprostili mišice. Po vsaki uri hoje si privoščite petminutni počitek. Zapomnite si, da ni vredno hiteti proti cilju, saj s tem brezglavo porabljate energijo in se hitreje izčrpate, zato počitkov ne izpuščajte! Mesto za počitek naj bo udobno in varno. Izogibajte se počivanju na mestih, kjer obstaja nevarnost zdrsa, padajočega kamenja, snežnih plazov in ki so izpostavljena soncu. Če hodite v skupini, upoštevajte, da mora biti prostor za postanek dovolj velik za vse udeležence vaše skupine, prav tako morate poskrbeti, da pri tem ne ovirate ostalih pohodnikov.

Pozornost

V primeru, da boste na svoji poti izpostavljeni padajočemu kamenju oziroma se boste vzpenjali ali sestopali po poteh, speljanih po meliščih, si nadenite čelado. Prav tako na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh poskrbite za ustrezno samovarovalno zaščito s plezalnim pasom in zaščitnim kompletom. Če se boste znašli pred nepredvideno oviro, kot so poledeneli deli, strgana jeklenica, podor, se obrnite in ture ne nadaljujte. Prav tako spremljajte hitro spreminjajoče vremenske razmere v gorah, v primeru nenadnega poslabšanja vremena, se zatecite v planinsko kočo. Če te ni v bližini, sestopite z izpostavljenih grebenov in ture ne nadaljujte. Pomembno je, da med poslabšanjem vremena dobro precenite, ali je res smiselno nadaljevati pot. Zavedajte se, da ste, ko boste prispeli na vrh gore, opravili šele polovico poti. Če se torej znajdete v situaciji, ko niste stoodstotno prepričani o varnosti nadaljevanja poti, se raje obrnite in vrnite v dolino. Ne silite z glavo skozi zid in ne tvegajte svojega življenja, gora vas bo počakala!

Včasih je veljalo, da morajo biti pohodni čevlji malo večji zaradi debelejših nogavic, danes se je to pravilo spremenilo.

Pohodniška obutev mora biti prav velika, da imate enak oprijem spredaj in ob strani čevlja. Če so čevlji preveliki ali premajhni, se radi pojavijo otiščanci. Še posebno, če je obutev nova.

Zato je zelo priporočljivo oziroma že kar nujno, da pred dolgotrajno hojo ali pohodom pohodne čevlje obujete na krajših sprehodih, tako da se obutev prilagodi stopalu in se omehča

Izbira obutve glede na teren

Enostavni tereni (krajši pohodi) - lahkotna, zračna, udobna, večinoma nizka, odporna proti vlagi, podplati so mehkejši, močno oblazinjeni in manj odporni proti torzijskim in fleksijskim obremenitvam.

Srednje zahtevni treni - treking čevlji, ki so trše blazinjeni ter dobro primejo stopalo.

Zahtevni tereni - običajno ima oporo za gleženj, rebrast podplat, dobro toplotno izolacijo in trdno blazinjenje, da se podlaga dobro občuti.

Pohodni čevlji blagovne znamke Dolomite

Blagovna znamka Dolomite obstaja že 116 let, njihovi pohodni čevlji pa so sinonim za udobje.

Vsi modeli so izdelani na osnovi anatomije človeškega stopala in zato izjemno prilagodljivi nogi, kar zagotavlja visoko raven udobja med hojo.

Prednosti sistema DAS (Dolomite Anatomic System):

zmanjša se pritisk na hrbtenico (tudi na predel vratu) in sklepe (kolke, kolena, gleženj, nart),

zmanjša se utrujenost in

poveča splošno dobro počutje in udobje.

Na voljo so čevlji za zahtevne plezalce, pa tudi za pohodništvo in lažje aktivnosti v naravi ter za vse, ki se navdušujete nad nordijsko hojo.

Obleka in obutev
Sodobni trendi pohodniške obleke potekajo v smeri t. i. čebulnega večplastnega sistema oblačenja, pri katerem ima vsaka plast svojo funkcijo (učinkovito prevajanje znoja, toplotna izolacija, zaščita pred dežjem, vetrom, mrazom).

Ob toplem vremenu tako slačite eno plast za drugo in se izognite »toplotnemu presenečenju«, v mrazu pa se oblačite postopno in s tem poskrbite, da se telo ne pregreje.
Med hojo vam ne sme biti prevroče, zato uporabljajte aktivno perilo in oblačila iz sodobnih materialov, ki se prilegajo vašemu telesu, s tem boste zmanjšali možnost, da se kam zapnete in padete. Izogibajte se bombažu, ta je namreč hladen in slabo odvaja pot. Vedno imejte s seboj tudi toplo oblačilo, kapo in rokavice, saj se vreme v gorah hitro spreminja, sneg pa vas ne sme presenetiti niti poleti. Primeren čevelj za pohod v gore je sicer odvisen od pohodnika, vrste in dolžine ture, kilometrov, ki jih je pohodnik že prehodil. V osnovi pa velja, da mora biti visok, saj tako zaščiti gležnje pred mehanskimi poškodbami in zvini. Imeti mora narebren podplat iz kakovostne gume, ki je tog, da se pri obremenitvi ne zvije.

Oprema, ki ne sme manjkati v vašem nahrbtniku
Ne glede na vrsto ture, na katero se odpravljate, v vašem nahrbtniku ne sme manjkati naslednja obvezna oprema: aluminijasta folija in bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka, navaden svinčnik, sveča in vžigalice v nepropustni vrečki, železna rezerva (hrana z visoko energijsko vrednostjo, dolgim rokom obstojnosti, ki je lahka in ima majhen volumen).
V pomladnem času je v visokogorju še ogromno snega, zato je med opremo potrebno spraviti tudi zimsko tehnično opremo za prečenje snežišč, čelado za varnost na poteh, izpostavljenih padajočemu kamenju in speljanih po meliščih. Na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh uporabljajte še plezalni pas in varovalni komplet. Če gor med zimo niste obiskovali, je bolje, da se na prve spomladanske ture odpravite brez palic, saj boste noge tako privadili svojemu delu in vaš korak bo postajal zanesljivejši.

Opremo je potrebno pregledati pred odhodom!
Vso opremo, ki jo boste vzeli s seboj, morate predhodno pregledati in urediti. Posrbite za pravilno razporeditev v nahrbtniku (na vrhu naj bodo stvari, ki jih boste potrebovali med prvimi). Če ste začetnik hoje v gorah, vzemite s seboj nekaj več opreme, z izkušnjami pa boste ugotovili, katere opreme tovorite preveč ali premalo. Vsekakor naj nahrbtnik ne bo pretežak, saj bo tako tudi tura prijetnejša.

Gremo v gore - izbor pohodne ture

Odločili ste se za pot v gore in izbrali svoj cilj. Preden se odpravite, vas čaka še predpriprava. Kakšna naj bo, smo preverili na Planinski zvezi Slovenije.

Prilagoditev psihofizičnim sposobnostim
Pri izboru ture je pomembno, da jo prilagodite vaši fizični in psihični pripravljenosti. Upoštevati morate svoje zdravje in zdravje morebitnih soudeležencev ture. Posebno pozornost morate pri izboru ture posvetiti ljudem s kroničnimi boleznimi, srčnim bolnikom in otrokom. Dolžino in težavnost ture namreč prilagodite najšibkejšemu udeležencu skupine.
Zemljevid in načrt poti
Ko ste izbrali cilj, preučite zemljevid območja odprave in o poti, na katero se odpravljate, pridobite čim več informacij od vodnikov in znancev, ki so tam nazadnje hodili. O stanju poti se lahko pozanimate tudi na straneh planinskih zvez. Načrt pohoda si napišite na papir, skušajte predvideti mesta za počitek in zanimivosti, ki si jih na poti lahko ogledate, preverite možnosti prenočitve in odprtost koč (v visokogorju in sredogorju so spomladi nekatere še zaprte).

Vremenske razmere
Več dni pred turo pozorno spremljajte razvoj vremena, preverite snežne razmere in stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov. Zavedati se morate, da v spomladanskem času v visokogorju še vedno vladajo zimske razmere. V primeru sneženja ne hodite v gore, ampak se na pot v višave podajte šele tretji dan po obilnem sneženju. Spomladi morate biti še posebej pozorni na otoplitve, nevarnost snežnih plazov in dolžino dneva.
Pred odhodom obnovite znanje o uporabi tehnične opreme, ki jo boste med turo morda potrebovali, obvestite znance, kam se odpravljate in kdaj se nameravate vrniti, in pripravite vso potrebno opremo za na pot.

Gremo v gore - na turi

Izbrali ste cilj svojega izleta, pripravili potrebno opremo, sedaj pa se odpravljate na pot. Kako izbrati čas in mesto postanka ter kdaj prenehati s turo, smo preverili na Planinski zvezi Slovenije.

Če vas je šele pomladansko sonce zvabilo na prve letošnje pohodniške ture, ki ste jih čez zimo zanemarjali, se na prvo spomladansko pot odpravite v bližino doma, na kopna hribovita območja in poraščene vrhove. Na ta način boste postopno pridobivali na fizični moči in pripravljenosti na skalne vršace.

Pohodništvo je v Sloveniji zelo priljubljeno, saj ima naša dežela ogromno lepot, ki jih lahko doživimo le tako, da se odpravimo na pot.

Poti je več vrst, od manj zahtevnih turističnih, gozdnih in planinskih poti pa do bolj zahtevnih planinskih, gorskih poti. Kam se boste podali, je odvisno od vaših želja in fizične pripravljenosti.

Ne glede na zahtevnost pohoda po bližnji okolici ali oddaljenih turah moramo biti pripravljeni in primerno opremljeni – vedeti moramo, kam gremo, kakšna sta je teren in višinska razlika vzpona, kakšen je časovni plan pohoda in vremenska napoved tisti dan.

Za bolj zahtevne in daljše ture je priporočljivo, da se tja ne odpravite sami in da o svojem pohodu obvestite bližnje. Glede na izhodišča tudi izberete primerno opremo za svoj pohod.

Kakšna naj bo obutev

Včasih je veljalo, da morajo biti pohodni čevlji malo večji zaradi debelejših nogavic, kar se je danes spremenilo. Pohodniška obutev mora biti prav velika, da imate enak oprijem spredaj in od strani čevlja. Če so čevlji preveliki ali premajhni, se rado pojavijo otiščanci.

Da se temu izognete, vam priporočamo, da pred dolgotrajno hojo ali pohodom pohodne čevlje obujete na krajših sprehodih, tako da se obutev prilagodi stopalu in se omehča. To je nujno potrebno, če je obutev nova.

Obutev se loči glede na teren

Enostavni tereni (krajši pohodi) – lahkotna, zračna, udobna, večinoma nizka, neodporna proti vlagi, podplati so mehkejši, močno blazinjeni in manj odporni proti torzijskim in fleksijskim obremenitvam.

Srednje zahtevni tereni – treking čevlji, ki so trše blazinjeni ter dobro oprimejo stopalo.

Zahtevni tereni – običajno ima oporo za gleženj, rebrast podplat, dobro toplotno izolacijo in trdo blazinjenje, da se podlaga dobro občuti.

Oblačila

Izbira oblačil je odvisna od letnega časa in vremenskih razmer. Priporočamo vam princip 'čebule' oziroma oblačenje po slojih, kjer je dobro, da materiali dihajo – ščitijo vas pred mrazom, dežjem in vetrom ter učinkovito prevajajo znoj navzven.

Pomembno je, da se zavedate nepredvidljivega vremena in tudi v toplih poletnih dneh s seboj vedno vzamete topla oblačila. Dežno pregrinjalo in anorak vas bosta zaščitila pred vetrom in dežjem.

Primerne nogavice so izjemno pomembne, saj ne smejo povzročiti preobilnega potenja in zmanjšujejo možnost nastanka žuljev.

Nahrbtnik

Nahrbtnik naj bo čim lažji, z bočno in prsno oporo ter s trakovi za enostavno zatezanje pasu. Pomembno je, da se vam nahrbtnik lepo prilega in ima hrbtno oporo, boljši imajo v ledvenem delu tudi zračno mrežico za boljše prezračevanje. Dobrodošli so tudi dodatni žepi, držalo za pohodne palice in pokrivalo za dež.

Ko zlagate stvari v nahrbtnik, bodite pozorni, da bodo težje stvari zložene čim bližje hrbtišču.

In kaj vam še manjka?

Pijača: Ustrezna zaloga vode v telesu je izjemno pomembna za delovanje srčno-žilnega sistema, uravnavanje telesne temperature in fizične sposobnosti. Pomembno je pitje tekočine že pred naporom, kadar pa napor traja več kot eno uro, pa je treba tudi sprotno nadomeščanje izgubljene tekočine. Priporočamo vam nadomeščanje izgubljene tekočine, vitaminov in mineralov z izotoničnim napitkom, in ne s sadnimi sokovi ter gaziranimi pijačami, ki ga pijemo večkrat po malem.

Hrana: Pri intenzivnem naporu vam med daljšim postankom priporočamo tudi trdo hrano, v kateri naj prevladujejo ogljikovi hidrati, ki naj predstavljajo večji del energetskih potreb. Tudi suho sadje, kakšen piškot ali košček čokolade prav pridejo med daljšimi turami.

Prva pomoč

• Pohodniške palice: pri hoji navzgor in navzdol s palicami razbremenite sklepe (koleno in gleženj), saj del teže prenesete na roke, stabilnost in ravnotežje sta s palicami izboljšana.
• Čelna svetilka.
• Zemljevid ali GPS (mobilni telefon s polno baterijo).
• Sončna očala.
• Krema za sončenje.
• Pokrivalo.
• Mali večnamenski nož.
• Tudi v toplem vremenu ne bo odveč anorak ali kakšno toplo oblačilo ter dodatne nogavice.

Srečno na poti!

Katarina Juhart, prof. športne vzgoje